Včeraj je odšel. Vedela sem, da bo. Tako je bilo vnaprej določeno. Zato sem se dolgo pripravljala na datum 10/5/2013. Strahoma sem odštevala dni in preigravala črne scenarije, kako (ne) bom prenesla te izgube. Svoje strahove sem prelivala v neprespane noči, pridušeni jok in oklepanje vsakega trenutka z njim. Nisem želela, da gre.
Kadar koli sva imela popoln trenutek, sem pomislila, da nama manjka samo ena stvar. Večnost. Da bi lahko skupaj trajala.
Zdaj čakam, da se posuši bela barva na palčkah za sladoled, kamor bom nanizala drobne origamije, ki mi jih je naredil. In dojemam, da ne potrebujeva večnosti, da naju ohrani skupaj. To lahko storiva samo midva.
Da, včeraj je odšel. Vendar ne iz mojega življenja. Zato ne jočem, ne gledam žalostnih ljubezenskih filmov in ne hranim svoje praznine. Ker je "nekje nekdo, ki misli name".
Azra, ura je 6.26 zjutraj. Jem zajtrk in jočem (običajno tako zgodaj tega ne počnem ;-)) Ker čutim, kaj čutiš. In včeraj sta bila kot sončka. T
OdgovoriIzbrišiThough we're far away
OdgovoriIzbrišiThe stars above are the same
And when you feel alone
There's one who shares your pain
Think of me wherever you are
When it seems like you're reaching the end
Call on me, know in your heart
One who will always defend
I am thy friend
(MANOWAR - BLOOD BROTHERS)